Slovensko protestantsko dru\u0161tvo Primo\u017e Trubar vabi na \u0161tudijski ve\u010der, ki bo v\u00a0sredo,\u00a015. 04. 2026,<\/u> ob 19.00 uri,\u00a0 v Trubarjevi hi\u0161i literature na Stritarjevi 7, Ljubljana.<\/p>\n
Primo\u017e Trubar je med letoma 1524 in 1542 trikrat za dalj\u0161i \u010das bival in deloval v Trstu na dvoru \u0161kofa Pietra Bonoma. Kulturna dedi\u0161\u010dina teh postankov je nadvse dragocena. Tu je slovenski reformator vsrkal kriti\u010dno misel Erazma in Calvina, ma\u0161eval in pridigal v sloven\u0161\u010dini, prepeval v stolnem zboru, notarsko pri\u010dal in odposlansko zastopal \u0161kofijo, osebno spoznal italijanske protestante in nove idejne klice evropskega lutrovstva, izzorel namero o prevajanju svetega\u00a0pisma v materin\u0161\u010dino, jasno doslutil, da bi se lahko tudi njegov, slovenski \u00bbjezik pisal in bral\u00a0kakor jezik drugih narodov\u00ab.
\nPredavanje razkriva opisane korenine slovenske kulturne b\u00edti, prikazuje poznej\u0161o, grmadno\u00a0usodo Trubarjevih knjig na Tr\u017ea\u0161kem in sklepno nagla\u0161a danes \u017eal skoraj popolno krajevno\u00a0odsotnost\u00a0uradnih pomnikov o o\u010detu slovenske knjige, kulture, jezika.<\/p>\n
O predavatelju:<\/p>\n
Miran Ko\u0161uta<\/u><\/strong>\u00a0(Trst 1960), univerzitetni profesor, esejist,\u00a0prevajalec, pisatelj in glasbenik, je predstojnik St\u00f3lice slovenskega\u00a0jezika in knji\u017eevnosti na Oddelku za humanisti\u010dne \u0161tudije\u00a0Univerze v Trstu, \u010dlan Dru\u0161tva slovenskih pisateljev,\u00a0slovenskega Centra PEN in Slovenske matice.
\nPoleg \u0161tevilnih literarnozgodovinskih \u0161tudij, esejev in\u00a0prevodov je v sloven\u0161\u010dini ali italijan\u0161\u010dini objavil knjige Rapsodija v\u00a0treh stavkih (novele, 1989), Krpanova sol (eseji, 1996),\u00a0Scritture parallele (Vzporedne pisave, eseji, 1997),\u00a0Slovenica (Slovenika, eseji, 2005), E-mejli (eseji, 2008),\u00a0Mikrofonije (govori in pogovori, 2010) in Altronauti (Plovci k\u00a0Drugemu, eseji, 2025).
\nV sloven\u0161\u010dino je prevedel romana Fran\u010di\u0161ka (2002) in\u00a0Obiskovalka (2005) Fulvia Tomizze, antologijo pesmi in proz\u00a0Giannija Rodarija Od tu in tam (2021, soprevajalka:\u00a0Evelina Umek), izbor pesmi Giorgia Gaberja (Giorgio\u00a0Gaber\/\u0161\u010dik\/, 2022), v italijan\u0161\u010dino pa pesni\u0161ko\u00a0zbirko Poesie (2020) Franceta Pre\u0161erna in cvetnik\u00a0Cuor di poeta Iga Grudna (2025).
\nZa Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je uredil in\u00a0komentiral \u010detrto knjigo Zbranega dela (2020) Vladimirja Bartola.
\nPrejel je priznanja: \u201eTrofeo Riviere del Benaco\u201c na mednarodnem nate\u010daju \u201eConcorso\u00a0internazionale di Poesia e Narrativa Citt\u00e0 di Sal\u00f2\u201c (2007), Trubarjevo priznanje Narodne in\u00a0univerzitetne knji\u017enice v Ljubljani (2021), \u010dastno \u010dlanstvo Zveze dru\u0161tev Slavisti\u010dno dru\u0161tvo\u00a0Slovenije (2022), Mednarodno Pretnarjevo nagrado s \u010dastnim naslovom \u201eAmbasador poezije,\u00a0slovenske knji\u017eevnosti in jezika\u201c (2024).<\/p>\n