Znamenitosti

Pohodne

poti

,

Geološka pot v Kobilji curek

Geološka pot v Kobilji curek vodi po gozdni cesti od sotočja Robarice in Kobiljega curka do slapu Kobilji curek in nazaj. S pomočjo pregledne karte, tiskanega ali živega vodnika ter oznak v naravi jo lahko raziščite v dveh urah. Ob poti lahko opazujete različne kamnine in na koncu občudujete slap Kobilji curek. Pot je kratka in primerna tudi za družine.

Dolžina

3 km

Čas hoje

1 ura

Zahtevnost

zelo lahka planinska pot

Oznake na terenu

kovinske številke

Velikolaška kulturna pot

Tematska pot povezuje rojstne kraje v velikolaški deželi rojenih kulturnih ustvarjalcev: Primoža Trubarja (Rašica), Frana Levstika (Retje), Josipa Stritarja (Podsmreka) in Jožeta Javorška (Velike Lašče). Namen poti je povezati gibanje v naravi s predstavitvijo kulturne dediščine. Poleg rojstnih krajev pisateljev popotnik obišče še ostale elemente kulturne dediščine ob poti (baročni oltar v cerkvi na Veliki Slevici, obnovljeno sušilnico sadja na Brankovem iz 19. st., Stritarjevo kaščo z zbirko kmečkega orodja, Ilijev kozolec in vaško lipo v Retjah …).

Vsako leto Planinsko društvo Velike Lašče organizira pohod po Velikolaški kulturni poti tisto soboto v juniju, ki je najbližja 8. juniju, rojstnemu dnevu Primoža Trubarja in občinskemu prazniku.

Dolžina

15 km

Čas hoje

5 ur

Zahtevnost

lahka planinska pot

Oznake na terenu

rdeča črka L z belim polkrogom

Evropska pešpot E6

Pešpot E6 povezuje Baltik in Jadransko morje; slovenski del poti poteka od Radelj do Strunjana in je po njenem ustanovitelju poimenovana Ciglarjeva pot. Do Predgozda pripeljeta s severa dve različini pešpoti E6 – ena iz iške tesni, po mokrški ravni, preko Krvave Peči in Mačkovca čez Rute na Bloke. Druga pa pripelje iz Grosuplja čez Turjak, preko vasi pod Mačkovcem, čez Mačkovec do Predgozda, kjer se združi s prvo različico poti.

V Predgozdu je stičišče dveh evropskih pešpoti E6 in E7; v bližini je tudi bivak, namenjen pohodnikom, ki lahko v njem prespijo.

Varianta preko Krvave Peči

Dolžina

33 km

Čas hoje

8 ur

Zahtevnost

lahka planinska pot

Oznake na terenu

rumena pika, obdana z
rdečim kolobarjem

Varianta čez Turjak

Dolžina

23 km

Čas hoje​

5 ur

Zahtevnost

lahka planinska pot

Oznake na terenu​

rumena pika, obdana z
rdečim kolobarjem

Podatki veljajo samo za odsek E6 pešpoti po velikolaški občini.

Evropska pešpot E7

Pešpot E7 povezuje Atlantik s Črnim morjem; slovenski del pešpoti pa se imenuje od Soče do Mure. V Velikolaško deželo pot pripelje s sv. Vida preko Iške do Predgozda. Od tam poteka po rutarski planoti skupaj z E6 do vasi Naredi in potem skozi Logarje, Podsmreko do Velikih Lašč. Potem se pot nadaljuje preko Male Gore v Dobrepolje.

V Predgozdu je stičišče dveh evropskih pešpoti E6 in E7; v bližini je tudi bivak, namenjen pohodnikom, ki lahko v njem prespijo.

Predgozd - Kregane laze

Predgozd- Velike Lašče-Dule

Dolžina

18 km

Čas hoje

4 ure

Zahtevnost

lahka planinska pot

Oznake na terenu

rumena pika, obdana z rdečim kolobarjem

Podatki veljajo samo za odsek E7 pešpoti po velikolaški občini.

Pešpot ob rimskih zapornih zidovih - Claustra

V osnovi celotna pot povezuje Avstrijo, Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Slovenski odsek je v dolžini 55 km speljan od Brinarjeve jelke (občina Brezovica) do mejnega prehoda Babno polje (občina Loška dolina).

Pešpot CLAUSTRA poteka ob rimskih zapornih zidovih, ki so predstavljali utrjen državni mejni pas rimske države. Rimljani so ga dokončno postavili v 3. in 4. stoletju za obrambo pred vdirajočim ljudstvi. Celotna pot povezuje Avstrijo, Italijo, Slovenijo in Hrvaško. V našo občino pot pripelje v Vrbici na stičišču štirih občin in jo zapusti na Lužarjih. Vmes v obliki zank omogoči obisk kulturnih in naravnih znamenitosti ob poti ter popotnike ponovno vrača na glavno pot (Krvavske pečine, cerkev sv. Lenarta, križišče evropskih pešpoti, cerkev sv. Primoža in Felicijana na Zgončem, slap Lehnjak in slap Kobilji curek, ostanki rimskega zapornega zidu na Gradiškem vrhu in v Selu pri Robu, izvir Iške). Po dogovoru je možen ogled izdelave suhe robe, zobotrebcev in špin v Rutah ter zbirke starih predmetov domačina Janeza Adamiča na Lužarjih.

Dolžina

15,7 km

Čas hoje

5 ur

Zahtevnost

srednje zahtevna planinska pot

Oznake na terenu

belo modra dvobojnica

Turjaška turistična pot

Pot je krožna in primerna za vse generacije. Na poti si lahko ogledamo veliko kulturnih in naravnih znamenitosti.

TTP se začne na Turjaku pred Domom krajanov in poteka skozi gozd Smrečje, potem prečka regionalno cesto Kočevje – Ljubljana in se nadaljuje mimo vasi Laporje do vasi Gradež. Od tam vodi pot naprej na Sloko Goro do gradišča in potem naprej v dolino Malega Ločnika ter od tam navzgor na Goro do cerkve sv. Ahaca.

Potem se pot spusti skozi vas Mali Ločnik do avtobusne postaje in spet prečka regionalno cesto ter se po gozdu nadaljuje do Bajdinških slapov, mimo grajskega ribnika, do rudniških rovov in naprej do grobnice Turjaških na pokopališču. Pot nas pripelje do starega gradu in do turjaškega gradu ter se zaključi na izhodišču.

Dolžina

15 km

Čas hoje

3 ure

Zahtevnost

lahka pohodna pot

Oznake na terenu

pot ni označena

Pot očarljivih rastlin

Gre za kratko, 2,2 km dolgo urejeno pešpot z imenom Pot očarljivih rastlin, ki
povezuje občini Velike Lašče in Dobrepolje. Pot se začne na Rimski ulici v Velikih
Laščah in poteka po lepo urejeni gozdni cesti do Zavoda Prizma v Ponikvah in nazaj.
Po poti lahko spoznate nekaj rastlin, ki imajo tu svoje domovanje. V toplejših mesecih
leta lahko z malo truda najdete in naštejete nekaj več kot 220 različnih vrst, kar za
2,2 km dolgo gozdno cesto ni malo.

Nekatere so pogoste in jih boste z lahkoto prepoznali in našli, druge pa se za
naključnega popotnika sramežljivo skrivajo. Med njimi je več takih, ki so v Sloveniji
zavarovane ali uvrščene na rdeči seznam ogroženih rastlin. Kot zanimivost velja
omeniti, da je evropska organizacija za raziskave rastlin (EPSO) določila 18. maj kot
mednarodni Dan očarljivih rastlin.

Pred vsako rastlino po poti je na njenem rastišču postavljena posebna označevalna
tablica s slovenskim in znanstvenim (latinskim) imenom.

Dolžina

2,2 km

Čas hoje

60 min

Zahtevnost

lahka pohodna pot

Oznake na terenu

pot ni označena

Velikolaško-dobrepoljska pot po Brodnikovi poti

Pohodniška pot predstavi življenje in delo Janeza Brodnika, prvega velikolaškega
župnika in graditelja mogočne velikolaške župnijske cerkve ter prve nadstropne
zidane šole. Predstavi tudi življenje in delo Primoža Trubarja, pisca prvih dveh
tiskanih knjig v slovenskem jeziku.
Namen poti je povezati kulturno dediščino z aktivnim gibanjem v naravi in je odlična
za preplet obeh segmentov.

Pot vas vodi iz Velikih Lašč skozi Male Lašče do cerkve sv. Trojice iz leta 1648 in
nato do Trubarjeve domačije na Rašici. Sledi vzpon mimo Trubarjevega spomenika
in do cerkve sv. Jerneja. Po gozdni poti se podate do »Zmajevega gnezda« ter
vzpetine Rajturn. Nato sledi spust do Ponikev do gostišča Adam. Po nekaj minutah
hoje pridete do stavbe Varstvenega zavoda Prizma. Sledite oznaki trem krogom
(belemu in dva rumenemu) in pridete do ponikalnice potoka Rašica. Po nekaj stotih
metrih hoje boste na vaši levi zagledali podružnično gotsko cerkev sv. Florijana iz
leta 1731. Proti koncu poti se podate čez most čez potok Rašica, kjer se držite leve
proti gozdu. Pot vas bo pripeljala do Velikih Lašč, kjer svoj pohod lahko zaključite.

Vsako leto Turistično društvo Dobrepolje v mesecu aprilu izpelje velikolaško-
dobrepoljski pohod po Brodnikovi poti.

Dolžina

10 km

Čas hoje

4-5 ur

Zahtevnost

lahka pohodna pot

Oznake na terenu

Trije krogi (en bel in dva rumena)

Brodnikova markacija