Slikoviti grad Turjak – z najobsežnejšo okroglo bastijo na Slovenskem in renesančnim obrambnim sistemom, ki je eden prvih te vrste v Sloveniji in eden najzgodnejših na ozemlju srednje Evrope stoji okoli 20 kilometrov južno od Ljubljane.
Mogočen grad, ki stoji v istoimenskem naselju (Turjak), je bil prvič omenjen leta 1220, a naj bi nastal že v 10. ali 11. stoletju, mogoče še prej.
Zdajšnjo podobo je dobil po potresu leta 1511. Med drugo svetovno vojno je bil močno poškodovan; prenavljati so ga začeli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ime je dobil po svojih gospodarjih Auerspergih, grofih Turjaških.
Med njimi sta se v ljudski spomin zapisala še zlasti Andrej Turjaški (1557–1593) in Herbert Turjaški (1528-1575). Prvi je vodil vojsko, ki je leta 1593 premagala Turke v znameniti bitki pri Sisku; drugi je bil deželni glavar Kranjske; v bitki pri Budačkem so ga Turki obglavili.
Njegovo glavo so skupaj z glavo Friderika Višnjegorskega Turjačani odkupili za visok znesek in ju kot relikviji hranili na gradu Turjak do leta 1943.
Razstava o srednjem veku
Danes si je v novo opremljenih grajskih prostorih mogoče ogledati interaktivno razstavo o srednjem veku, ki obsega razvoj srednjeveškega orožja in oklepov, rekonstrukcijo bitke pri Budačkem, razstavo lova v srednjem veku, rekonstrukcijo grajske tiskarne, grajsko ječo in mučilnico, Dalmatinovo kapelo (na gradu je imel zatočišče slovenski protestant Jurij Dalmatin) ter druge vsebine.
V ponudbi sta tudi streljanje s samostrelom na srednjeveškem poligonu in met sekire. Na gradu sicer prirejajo tudi poroke, srednjeveške zabave in timbuildinge; na notranjem dvorišču deluje tudi grajska krčma.
Turjaški grad je za pesnitev o Turjaški Rozamundi, lepem in razvajenem dekletu, navdihnil tudi našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Pesnitev se začne z besedami: “Hrast stoji v turjaškem dvóri …”, a v resnici pred gradom stoji mogočna lipa z obsegom skoraj 8 metrov.
Turjaška lipa zaradi svoje izjemnosti sodi med drevesne naravne vrednote državnega pomena.
Turjak je naselje vrh dolgega turjaškega klanca, znan po istoimenskem gradu. Ime je dobil po svojih gospodarjih Auerspergih, grofih Turjaških. Prvič so omenjeni leta 1162. Nekateri so postali slavni: Andrej Turjaški (1557-1593) je vodil vojsko, ki je leta 1593 premagala Turke pri Sisku. Herbert Turjaški (1528-1575) je bil deželni glavar Kranjske, v bitki pri Budačkem so ga Turki obglavili. Zmago so slavili z velikimi sprevodi v Carigradu leta 1575. Nagačeni glavi Herberta Turjaškega in Friderika Višnjegorskega so Turjačani odkupili za visoke denarje, potem pa so ju kot relikviji hranili na gradu do leta 1943, ko so se gradu pisali črni dnevi. Grad je bil močno poškodovan, na kar spominjata dve spominski plošči – ena na zunanjem zidu ob vhodu, druga v notranjosti. Grad so začeli prenavljati v šestdesetih letih 20. stoletja, v letu 1988 pa je bil razglašen za kulturno in zgodovinsko dediščino ter naravno znamenitost.
Grad Turjak je bil prvič omenjen leta 1220, a naj bi nastal že v 10. ali 11. stoletju, morda še prej. Leta 1318 sta omenjena dva gradova, spodnji in zgornji. Ruševine drugega so še vidne. Grad je dobil sedanjo podobo po potresu leta 1511.
O tem, kdo ga je dal postaviti, govori napis na kamniti plošči z grbom Turjačanov na severovzhodnem volovskem stolpu,
t. i. bastiji. Gre za najobsežnejšo okroglo bastijo na Slovenskem.
Druga posebnost gradu je renesančni obrambni hodnik v obliki trikotnika. Renesančni obrambni sistem gradu je eden prvih te vrste v Sloveniji in eden najzgodnejših na ozemlju srednje Evrope. Zato je turjaški grad pomemben člen v razvoju grajske arhitekture v srednji Evropi.
Romanskega izvora sta v gradu visoka hiša ali palacij in Dalmatinova kapela. Turjačani so bili veliki podporniki protestantizma, dokler niso opustili protestantske vere. Slovenski protestantski pisec Jurij Dalmatin (1547-1589) naj bi se skrival v turjaškem gradu in tam prevajal Sveto pismo; po njem so poimenovali kapelo. V njej so deloma ohranjene gotske freske. Barvne akvarelne prerise celotne freske iz leta 1888 hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani. V gradu je tudi katoliška kapela.
Grad ni imel parka, vendar je njegova okolica prepredena s sprehajalnimi potmi. Pod gradom so ruševine nekdanjih rastlinjakov. Od rastlinjakov vodi pot do “molikov” – domov za ostarele. Turjačani so skrbeli za ostarele delavce in jih nastanili v posebnem poslopju, kjer so imeli tudi paradne konje – za potrebe gradu in kočije. Severno od gradu so imeli turnirski prostor, kjer so potekale viteške igre. V gozdu blizu vasi Turjak je pokopališče z obzidjem in kapelo. V grobnici, ki ima obliko templja, so pokopani turjaški grofje. Tu je shranjeno srce grofa Hanna Auersperga-Turjaškega. Padel je v mestu Gaeta v Italiji leta 1861. Star je bil 23 let.
Znana je razlaga, kako je zašel tur v grb turjaških grofov. V turjaških gozdovih je živelo divje govedo, imenovano tur. Pri gradnji gradu so turi nagajali zidarjem, zato jih je dal grof pobiti. Le enega niso mogli ujeti in šele po sedmih dneh so ga pripeljali na grad. Star zidar je ob tem prerokoval, da bo turjaški rod močan kot tur, ki se je toliko časa upiral. Ponosni grof je dal tura upodobiti na stolpu in v družinskem grbu.
Kontakt
Naslov: Turjak 32, 1311 Turjak
Telefon: +386 70 418 789
E-pošta: info@gradturjak.si
Splet: Grad Turjak, FB Grad Turjak
Informacije o gradu Turjak
OBVESTILO:
GRAD TURJAK S 1. 9. 2024 ZARADI PRENOVE ZAPIRA SVOJA VRATA!
Odpiralni čas
od srede do nedelje od 10. do 19. ure
Cenik
Odrasli: 10,00 EUR
Družina: 17,00 EUR
Otroci, dijaki, študenti: 5,00 EUR
Upokojenci: 7,00 EUR