Gostilne v Velikolaški deželi
Kulinarična dediščina
Kaj je poprtnik 
Poprtnik je božični kruh, ki ga gospodinje iz velikolaških krajev še danes pečejo v božičnem času, največkrat pred praznikom svetih treh kraljev. Hlebec iz boljšega kvašenega testa je okrašen z okraski različnih oblik – ptički, kitke, verski simboli, letnica novega leta … Poprtnik so hranili pokritega pod prtom, od koder izvira tudi njegovo ime. Ponekod ga imenujejo tudi župnek, božičnik, mižnik … Poprtnik so uživali člani družine in tudi domače živali in gostje, ki so v prazničnih dneh prišli na obisk. Nekdaj so verjeli, da ima Poprtnik magično moč; s tem kruhom so bile povezane tudi nekatere šege.
V Registru nesnovne kulturne dediščine, v katerega od leta 2013 spada tudi priprava poprtnika, piše, da je bilo pokušanje poprtnika v različnih domovih za fante dober izgovor za obiskovanje deklet, in tisti, ki je pokusil devet različnih poprtnikov, naj bi se v naslednjem ali istem letu poročil.
V Velikih Laščah smo zelo ponosni na to svojo kulturno dediščino, zato vsako leto v decembrskem času organiziramo Festival božičnega kruha. Med festivalom se zgodi vrsta dogodkov, ki so tematsko povezani s poprtnikom. Že vrsto let se z raziskovanjem te dediščine ukvarja tudi Zavod Parnas.
Sušenje sadja na Gradežu
Društvo za ohranjanje dediščine Gradež se med drugim ukvarja s sušenjem sadja v zidani sušilni peči na drva. Zdrava jabolka, hruške in kakije narežejo; slive in nekatere hruške se sušijo cele. Naložijo jih na 12 lesenih les. Vsaka vrsta sadja zahteva svojo temperaturo in se suši različno dolgo. Vsakih 12 ur moramo sadje prebrati in lese prestaviti.
Med sušenjem poskrbijo, da je temperatura v peči ves čas enaka. Stalni dovod svežega zraka in odvajanje sopare preprečujeta, da bi se sadje skuhalo ali da bi sadni sladkor zaradi previsoke temperature karameliziral. Tako sušeno sadje je zdravo, brez konzervansov in drugih dodatkov. Odvzeta vlaga preprečuje razvoj mikroorganizmov. Če sušeno sadje skuhate, spet dobi okus svežega.
V sušilnici sadja na Gradežu lahko po dogovoru z DOD Gradež tudi vi na naraven način posušite svoje sadje.
13 hudičevih kapelic v Velikih Laščah
Kaj je poprtnik?
Poprtnik je božični kruh, ki ga gospodinje iz velikolaških krajev še danes pečejo v božičnem času, največkrat pred praznikom svetih treh kraljev. Hlebec iz boljšega kvašenega testa je okrašen z okraski različnih oblik – ptički, kitke, verski simboli, letnica novega leta … Poprtnik so hranili pokritega pod prtom, od koder izvira tudi njegovo ime. Ponekod ga imenujejo tudi župnek, božičnik, mižnik … Poprtnik so uživali člani družine in tudi domače živali in gostje, ki so v prazničnih dneh prišli na obisk. Nekdaj so verjeli, da ima Poprtnik magično moč; s tem kruhom so bile povezane tudi nekatere šege.
V Registru nesnovne kulturne dediščine, v katerega od leta 2013 spada tudi priprava poprtnika, piše, da je bilo pokušanje poprtnika v različnih domovih za fante dober izgovor za obiskovanje deklet, in tisti, ki je pokusil devet različnih poprtnikov, naj bi se v naslednjem ali istem letu poročil.
V Velikih Laščah smo zelo ponosni na to svojo kulturno dediščino, zato vsako leto v decembrskem času organiziramo Festival božičnega kruha. Med festivalom se zgodi vrsta dogodkov, ki so tematsko povezani s poprtnikom. Že vrsto let se z raziskovanjem te dediščine ukvarja tudi Zavod Parnas.
»Tak majhen kraj, tak reven kraj, pa ima trinajst gostiln: pomislite, o preljubi bratje v Gospodu: Lašče trinajst gostiln, trinajst hudičevih kapelic. Amen!« je grmel s prižnice velikolaški župnik na začetku
20. stoletja.« (Ivan Pucelj, Vesela pisarija, 193, 1938).
Gostilna pri Drakslerici, v kateri sta Levstik in Stritar izvedla prvo kmečko burko Juntez. Ta velja za prvo eksperimentalno predstavo (prizorišče je bila gostilna in ne gledališki oder) in hkrati pomeni začetek slovenskega ljudskega gledališča. (Tanja Debeljak, Ribnica)
Med obema vojnama so v Velikih Laščah najbolj cvetele krčme, saj je bil kraj takrat zelo obljuden. Če si se postavil na trg pred cerkvijo ali pa na trg pred Vatikanom (današnji Levstikov dom), si jih lahko zagledal na vsaki strani vsaj nekaj.
Gostilne so bile najrazličnejših vrst. Bile so furmanske gostilne, take, ki so stregle samo pijačo, druge tudi jedačo, trške gostilne, pa liberalne in klerikalne; pisatelj Jože Javoršek se je celo zavzemal, da bi Lašče dobile pri Kuklju svojo prvo literarno krčmo.
Več o tradiciji gostilničarstva in drugih dejavnostih v Velikih Laščah
lahko izveste na sprehodu s turističnim vodnikom po Laščah.
Doživetja
